»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Večkrat, kot lahko preštejem, so me vprašali, ali bi napisal avtobiografijo, a še nikoli ni nastopil pravi čas. Edino, kar mi je vedno uspelo, bodisi doma bodisi na poti, je pisanje novih pesmi.«

»Jaz sem to naredil. Tole je moje.«

»Zadnje leto sem bila bolj ali manj vedno pri njej. Vsako popoldne sva po dve, tri ure čebljali o vsem živem in je bila ves čas čisto v redu. Mislim, da je pred mano dobesedno odigrala svojo igro in da je, ko sem jaz odšla iz bolnišnice, samo še padla.«

»Upam, da bo to, kar sem napisal, ljudem pokazalo nekaj o mojih pesmih in mojem življenju, česar še niso videli.«

»Jaz sem napisal javno pismo in v pismu piše vse, in naj končno odreagirajo organi v tej državi.«

»Bil sem moderen in ekskluziven. Če si ga jemal, si bil kot član ozke elite, ki se je skrivaj predajala nečemu mejnemu, nevarnemu in nedovoljenemu. Čeprav se sliši bedno, mi je bilo to všeč.«

»Scenarij je napisala 25-letnica, a mi dogajanje, čeprav sem del druge generacije, ni tuje.«

»Zaradi Besede sem jo sovražil, zaradi Ti si moja ljubezen sem jo imel rad. Imela je nekaj, kar me je navduševalo, imela je tisto, čemur pravimo 'personality', osebnost.«